Tvoj prvi tritisočak! Moj je bil...

Tritisočak je več kot le osvojena gora!

ZEMLJEVID TRITISOČAKOV BLIZU SLOVENIJE

Za lažjo orientacijo in načrtovanje svojih pohodov lahko uporabite spodnji zemljevid, ki prikazuje kako blizu Slovenije imamo tritisočake. Potrebno se je fizično pripraviti, rezervirati vikend in tritisočaki so praktično na dosegu rok!

Zakaj bi moral vsak poskusiti osvojiti tritisočaka?

Fizični in mentalni izziv

Prva osvojitev 3000 metrov visoke gore je več kot le fizični dosežek. Je osebna zmaga, kar nas navdihuje in nam daje moč za prihodnje izzive. Je dokaz, da z vztrajnostjo in pogumom lahko premagamo tudi najvišje ovire. In morda najpomembnejše - je opomnik, kako čudovit in veličasten je svet okoli nas.

Vztrajnost

Vzpon na goro nas uči, da so najboljše stvari v življenju tiste, za katere se moramo potruditi. In ko enkrat okusimo ta občutek zmage, se vedno znova vračamo v gore. 

Nepozabni razgledi

Vsak razgled v gorah je čudovit, naj bo to Šmarna gora ali vrhovi v visokogorju. Vendar je občutek, ob pogledu iz vrha več kot 3000m visoke gore le nekaj, kar za vedno ostane z nami. Razgledi na neskončne gorske verige, globoke doline in veličastne ledenike so res neprecenljivi. Narava se na teh višinah razkriva v svoji najlepši obliki in zdi se, da celoten svet leži pod tvojimi nogami.

Priprava na vzpon

Fizična pripravljenost

Redno treniraj vzdržjivost in moč, da izboljšaš svojo kondicijsko pripravljenost. Poleg redne hoje v hribe vključi tudi tek, kolesarjenje in vaje za moč. Poskrbi za dobro kardiovaskularno kondicijo, saj ti bo to pomagalo pri dolgem vzponu v višine, katerih do sedaj nisi vajen.

Pravilna oprema

Poskrbi, da imaš ustrezno opremo, vključno z visokokakovostnimi pohodniškimi čevlji, tehničnimi hitrosušečimi oblačili  (primernimi za vse vremenske razmere) ter zadostno količino hrane in pijače. Glede na tvoj cilj in letni čas dodaj ustrezno zaščitno opremo (sončna krema, očala). Naj posebej poudarim, da so snežišča in zaledenele podlage zelo možne tudi v poletni sezoni.

Znanje

Zelo pomembno je, da znaš varovalno opremo tudi uporabljati. Pa naj bo to lavinska oprema, spust po vrvi ali hoja s planinskimi čevlji. Veliko nesreč se zgodi zaradi napačne uporabe opreme. Pred vsako turo spremljaj in preučuj vremensko napoved, da boš lažje razumel/a kakšno vreme lahko pričakuješ v gorah. Dobro se opremi s čim več informacijami o poti, oceni čas vzpona, spusta, določi alternativne poti, skratka svoj pohod dobro načrtuj. Čeprav so poti označene, je pomembno, da se znaš orientirati v gorah in da v primeru poslabšanja vremenskih razmer znaš uporabljati zemljevide in GPS naprave. Odlično moraš prepoznati in oceniti nevarnosti plazov, znanje prve pomoči ni nikoli odveč, predvsem v primeru nesreče, ko je potrebno hitro in pametno odreagirati.

Pridobitev teh znanj ne le povečuje tvoje možnosti za uspešen vzpon, ampak tudi zagotavlja večjo varnost in pripravljenost na različne situacije, ki se lahko pojavijo na poti. Če teh znanj še nimaš, ti zelo priporočam včlanitev v lokalno alpinistično društvo, kjer ti lahko pomagajo pri učenju. Morda imajo tudi svojo alpinistično šolo, kjer boš zagotovo pridobil/a vso potrebno znanje.

In kateri je bil moj prvi tritisočak?

Tofana di Rozes - 3225m

Vzpon na goro Tofana di Rozes, ki se ponaša s 3225. metri nadmorske višine v čudovitih Dolomitih, je bil resnično nepozaben. Noč pred vzponom sva prespala v strešnem šotoru na izhodišču pri koči Rifugio Angelo Dibona (2083m), kar nama je omogočalo zgodnji štart še pred sončnim vzhodom. V temi sva se podala na pot, ki je bila dobro markirana in se vzpenjala po melišču. Ko se je začelo daniti sva bila že tako visoko, da so se pred nama začeli odpirati veličastni pogledi na okoliške vrhove, osvetljene s prvimi sončnimi žarki.

Pot naju je vodila skozi slikovite predele, kjer sva srečala sva ogromno gamsov, ki so še uživali v jutranjem miru. Hodila sva mimo zapuščenih koč in bunkerjev, obdanih z bodečo žico, kjer so še kar vidne posledice vojne. Ko sva prispela do koče Rifugio Camillo Giussani (2580m), sva naredila postanek za malico in kratek počitek.

Pot sva nadaljevala proti drugem delu vzpona, po strmih, skalnatih in krušljivih stezah, ki so zahtevale malo več previdnosti. Čeprav je bil začetek septembra, se je na višini 2900-3000m ponekod na poti že začel pojavljati led, vendar sva lahko vse varno obhodila. Ko sva dosegla vrh sva bila nagrajena z res spektakularnim razgledom v vse smeri. To je občutek, ki si ga zapomniš za vedno. Na vrhu je bilo tudi slišati slovenske glasove, kar nakazuje, kako lahko dostopne so nam te mogočne gore.

V Sloveniji imamo nizka izhodišča, kar pomeni, da smo vajeni dolgih vzponov in višinskih razlik do nekje 2000m v enem dnevu. Pri vzponu na Tofana di Rozes je bilo izhodišče že na 2083m. To pomeni, da je do vrha bilo potrebno premagati samo 1142 m višinske razlike. To nama je vzelo z vsemi postanki in fotografiranjem narave približno 5 ur. Vrnila sva se po isti poti, vendar je možna tudi krožna pot. V tem primeru se na goro povzpneš po ferati, vrneš pa se po poti, ki sva jo midva uporabala za vzpon. Naju ta ferata še čaka, saj sva za njo izvedla žal šele na vrhu gore.

Tofana di Rozes je le eden tritisočak v gorski verigi Tofane. Tukaj naju čaka še veliko neosvojenih poti, zato se v te kraje zagotovo še vrneva!

Najina pot:

Želim ti veliko lepih razgledov!