Skozi OKNO na 2547m nadmorske višine

Na dnu strani najdeš zemljevid poti, ki sva jo prehodila.

Sončno soboto sva "štartala" na Vršiču, kjer je izhodišče za ogromno enih super hribov! S čelado in samovarovalnim kompletom v nahrbtniku sva se po Kopiščarjevi poti podala proti Prisojniku. 

Že po nekaj minutah hoje lahko v daljavi opazimo Ajdovsko deklico, ženski obraz v severni steni Prisojnika, ki jo kasneje, preden pridemo do plezalnega dela poti, vidimo še bolj izrazito.

Pot na Prisojnik je zelo zanimiva, saj je večina poti zavarovana s klini, skobami in jeklenicami. Sicer to ni ferata, tako da plezalni del ne zahteva veliko fizične pripravljenosti, vendar so nekateri vmesni predeli kar precej izpostavljeni. Vmes nas preseneti vzpon skozi ozek prehod, kjer sva morala celo sneti nahrbtnik in ga potisniti naprej. 

Največja atrakcija na poti, zaradi česar je ob lepih poletnih dneh tam precejšnja gneča, je vzpon skozi Prisankovo okno. Okno je v resnici precej veliko, saj ga opazimo že na poti proti Vršiču. Pot skozi okno ni zahtevna, saj so nam v pomoč številna varovala, je pa strma in precej krušljiva-zato je tu čelada res priporočljiva.

 

Ko pridemo skozi okno, nas pričaka božanski razgled na najvišje slovenske gore. Pot do vrha vodi po grebenu z vmesnimi plezalnimi odseki. Razgled je res edinstven, midva sva imela srečo z vremenom, zato so naju ves čas spremljali Jalovec, Mangart, na vrhu tudi Triglav, Škrlatica in Razor. 

S pomočjo Kavk, ki jih na vrhu ne spregledaš, sva pojedla malico in se naužila lepega razgleda, nato pa sva se spustila nazaj proti izhodišču. Odločila sva se za krožno turo, zato sva za sestop izbrala Slovensko pot, kjer pa samovarovalni komplet in čelada nista več potrebna.

Julijske alpe so res kul, naju nikoli ne razočarajo, vedno pa ponujajo nove ideje za naslednje podvige.