17 dni po Norveški: Divje kampiranje, Lofoti, Trolltunga, Oslo in še veliko več!

NA DNU STRANI TE ČAKA ZEMLJEVID OBISKANIH KRAJEV

Letos sva za glavni dopust izbrala že dolgo načrtovano potovanje po Norveški. Kot tisti, ki naju poznajo, že vedo – sever naju kar vleče. Hladnejši kraji, neokrnjena narava, fjordi, gore… vse to kliče na novo dogodivščino. Tokrat sva si za Norveško vzela 17 dni. Kar se je hitro izkazalo za – premalo. Norveška je ogromna in raznolika dežela, zato je vsak dan ponudil nekaj novega, čudovitega, pa tudi precej vožnje.

Z vsem skupaj – vključno s potjo tja in nazaj – sva prevozila skoraj 8000 km. In čeprav je to utrujajoče, bi vse takoj ponovila.

 

ODHOD: Pakiranje zadnji trenutek in vožnja proti severu

Kot je že najina stalnica – pakirava zadnji hip. Strešni šotor je šel na avto na dan odhoda, skupaj s kupom opreme: pohodni čevlji, plezalna oprema, kuhinjski pripomočki in še marsikaj. Okoli 12. ure sva se končno odpravila na pot.

Navigacija naju je peljala čez Avstrijo mimo Graza, nato pa skozi Nemčijo mimo Nürnberga, Leipziga in Hannovra. Vozila sva toliko, kolikor sva zdržala, nato pa se okoli 00:30 zjutraj ustavila na počivališču pred Hamburgom, kjer sva v avtu prespala par ur.

Naslednje jutro ob 6h nadaljujeva proti Danski. Tik pred mejo izkoristiva še zadnjo možnost za poceni nakup hrane v Nemčiji – in res, za 10 dni potovanja jo imava dovolj. Na hitro obiščeva še simpatično mestece Flensburg, spijeva kavo in že nadaljujeva pot.

.

DANSKA: Ulična hrana, svetilniki in prvi trajekt

Trajekt iz kraja Hirtshals sva imela rezerviran ob 21:30, zato sva imela čas še malo raziščit Dansko. Najprej postanek v Aarhusu, drugem največjem danskem mestu. Parkirišče brez težav najdeva kar v centru, najin glavni cilj pa je bil obisk Aarhus Street Food tržnice – odlične točke, kjer najdeš hrano z vsega sveta. Cene? Ja, skandinavske. Ampak okusno je bilo!

Po sprehodu skozi center – mestni vrvež nama sicer ni najljubši – nadaljujeva pot proti severu Danske. Do trajekta imava še nekaj ur, zato se ustaviva pri kraju Lønstrup, kjer se nahaja zanimiv svetilnik Rubjerg Knude Fyr. Stoji sredi sipin, počasi se pogreza in sčasoma bo izginil – če ga želite videti, pohitite!

Ko prideva do Hirtshalsa, imava še uro in pol časa. Narediva še zadnje nakupe za večerjo, potem pa sledi vkrcanje na trajekt proti Norveški. In to ni bil noben "Jadrolinija stil" – temveč pravi skandinavski trajekt: več nadstropij za avtomobile, ogromno restavracij, duty-free trgovine… 4 ure vožnje so minile hitro in že pristaneva v Kristiansandu.

Za prvo noč na Norveškem najdeva parkirišče blizu pristanišča in prespiva v strešnem šotoru. In s tem se začne prava norveška pustolovščina.

 

NORVEŠKA: Preikestolen – prva razgledna točka nad fjordom

Ponoči dežuje, a se zbudiva v sončno jutro. Za ta dopust nimava podrobnega plana – le nekaj okvirnih idej. Prvi cilj? Zloglasna razgledna točka Preikestolen.

Takoj ugotoviva, da Norveška nima veliko avtocest. Navigacija do Preikestolna kaže 4,5 ure – in res, vijugaste ceste čez pokrajino polno fjordov, gozdov in gor. A narava je osupljiva in vožnja kar hitro mine.

Ko prispeva do izhodišča, si oddahneva – čas za gibanje! Pohod traja približno 4 ure (uradno), a če si navajen hoje, gre hitreje. Midva začneva ob 14h, kar se izkaže za super odločitev, saj se srečujeva z množico ljudi, ki se že vračajo.

Pot do razgledne točke je čudovita – pogledi na jezera, gore, razgibano naravo. In potem prideva do znamenite Preikestolen, 604 metrov visoke skalne plošče nad fjordom Lysefjorden. Kljub množici turistov – prizor je vreden vsake minute.

Fotkava, jeva malico, uživava. Ob 19h sva že nazaj pri avtu. Potem poiščeva mesto za spanje (prek aplikacije Park4Night) – vedno izbirava nekaj na poti do naslednje lokacije. In najdeva odlično mesto: piknik miza, javni WC, reka v bližini. Top!

Trolltunga – v megli, dežju, a brez gneče!

Naslednji dan sledi še ena bucket list točka: legendarni pohod na Trolltungo. Vsi govorijo o tem, kako je gneča, kako dolgo se čaka za tisto slavno sliko na koncu… a midva najdeva rešitev: štartava ob 15h – sredi dežja.

Na poti gor sva edina pohodnika, kar je skoraj neverjetno. Oznake pravijo, da gre za 10-urni pohod (20 km), a nama uspe vse skupaj v 5 urah – pot je res dobro označena in večinoma lepo urejena.

Po dveh urah hoje dež preneha. V nizki oblačnosti in upanju na razgled vztrajno nadaljujeva. In res – ob prihodu na Trolltungo se nebo razjasni in celo sonce posije. Midva pa tam – sama!

 

Trolltunga pomeni »trolov jezik« – in res izgleda kot skala, ki jeziku podobno štrli iz stene visoko nad dolino. Popolna kulisa. Pride še par pohodnikov, da naju slikajo skupaj – redkost in sreča!

Ob vračanju do avta sva še vedno premočena, a zadovoljna. Edina "temna" točka dneva? Oderuške cene parkirišča: 50 € za parkiranje na srednjem parkirišču + 25 € za enosmerni shuttle do zgornjega. Ampak okej – izkušnja je bila vredna vsakega evra.

Dan zaključiva v kampu Lofthus, ob čudovitem Hardangerfjordu. Kamp je bil urejen, miren, z odličnim razgledom in presenetljivo poceni – le 20 € za noč!

Dež, slabe napovedi – in hiter skok na sever!

Zjutraj – spet dež. Vreme na jugu Norveške ni obetalo nič dobrega: vremenska napoved je kazala še 6 dni dežja. Kaj zdaj?

Pogledava napoved za Lofote – in glej ga zlomka, tam sonce! Tako brez veliko premišljevanja vpiševa v navigacijo kraj Bodø – izhodiščno točko za trajekt na Lofote. Šok: 20 ur vožnje po regionalnih cestah.

Naslednja dva dneva preživiva skoraj izključno v avtu. A norveška pokrajina dela čudeže – vožnja mimo najdaljšega cestnega tunela na svetu (25 km), čez gorske prelaze, fjorde, slapove… razgledi, ki krajšajo pot.

Vmes prevoziva tudi polarni krog – simbolično mejo, severno od katere sonce poleti ne zaide in pozimi ne vzhaja. Na kraju stoji Arctic Circle Center, turistična točka z razlago te naravne posebnosti. Res noro doživetje.

Ko končno prispeva v Bodø, imava srečo: čeprav trajekta nisva rezervirala vnaprej, prideva pravočasno. Trajekti so pogosto razprodani – pol vozil je rezerviranih, polovica pa po sistemu »kdor prej pride, prej melje«. Midva imava srečo!

🧠 Nasvet za potovanje na Lofote: trajekt Moskenes–Bodø rezerviraj vnaprej, če ne želiš tvegati čakanja ali zavrnitve. Za vse druge norveške trajekte pa uporabljaj sistem Autopass, kjer vpišeš registracijo avta in TRR – plačevanje poteka avtomatsko prek kamer. Če kartico naročiš vsaj mesec prej, prejmeš še 20 % popust.

Trajekt na Lofote: kot potovanje v 4K dokumentarcu

Trajekt je pravi užitek – moderen, tih, udoben, z velikimi panoramskimi okni. Plujemo med otoki, v ozadju pa gore in svetloba, ki jo težko opišeš. Pogled iz trajekta na Lofote je kot National Geographic v živo – ni šale.

Po 2,5 urah pristaneva v kraju Moskenes in se namestiva kar v tamkajšnjem kampu – utrujena od vožnje, a navdušena nad naravo. Tukaj prvič res izkusiva, kaj pomeni polnočno sonce – ura 23:00, zunaj pa popolna dnevna svetloba!

LOFOTI – naravni raj za pohodnike, kampiste in fotografe

Lofoti so povsem drug svet. Otoki, kjer strme gore štrlijo naravnost iz morja, kjer se pola noči koplješ v sončni svetlobi, in kjer vsak razgled izgleda kot razglednica. Tu sva preživela 4 dni, a bi jih zlahka tudi 14.

Reinebringen – 1978 stopnic do razgleda, ki ti vzame dih

Prvi cilj je bil znan hrib Reinebringen. Nanjo vodi točno 1978 kamnitih stopnic, ki so jih zgradili nepalski šerpasi. Ko prideš na vrh, te pričaka pogled na vasico Reine, fjorde in okoliške gore – eden najlepših razgledov na Lofotih.

To je tisti razgled, ki ga vidiš na razglednicah ali Instagramu – ampak v živo je še lepše. Pokrajina je brutalno lepa, občutek pa skoraj neresničen.

Bunes Beach – z ladjico do skrite plaže med gorami

Iz Reine se odpraviva še z ladjico do pristanišča Vindstad, od koder vodi pot do peščene plaže Bunes. Par kilometrov dolg pohod in že si na plaži sredi fjordov in gora – mir, narava, sonce. Dan ne bi mogel biti lepši. Z zadnjo ladjico se vrneva nazaj v Reine.

Pohodi do Kvalvike in Rytena – narava brez filtrov

Naslednje dni prevoziva vse možne ceste Lofotov, ustavljava se ob vsakem "vau" razgledu, in greva na še dva nepozabna pohoda:

• do plaže Kvalvika – čudovita lokacija z neokrnjeno naravo in mehkim peskom,
  
• ter na vrh Ryten, s katerega se odpira razgled na plažo in okoliško pokrajino.
  

Enega izmed večerov se na pohod odpraviva šele ob 23h zvečer, vrh osvojiva ob polnoči. In potem se usedeva in gledava polnočno sonce z razgledišča Roren. Ne moreš verjeti, da je to resničnost – popolna svetloba, barve, ki jih težko opišeš, in tišina narave.

Henningsvær – slavna nogometna zelenica in ribiška vasica

Obiščeva tudi znano ribiško vasico Henningsvær, ki jo najbolj poznamo po tistem nogometnem igrišču na mini otočku. Ja, iz drona zgleda spektakularno – peš pa je precej običajno mestece. Ampak simpatično.

Kampiranje na Lofotih – najlepše lokacije ob vodi

Na Lofotih sva spala na res najlepših lokacijah. Tik ob vodi, s pogledom na gore in sončne zahode. Vsak večer je bil filmski – brez pretiravanja.

Lov na kite – in srečanje z orkami

Ker sva že tako visoko na severu, se odločiva, da greva še do kraja Andenes, ki velja za najboljšo izhodiščno točko za ogled kitov. Vožnja do tja je dolga, a pokrajina – zopet nora. Med potjo vidiva tudi enega tistih slovitih javnih WC-jev – Bukkekjerka – arhitekturno čudo z zastekljeno zadnjo steno.

Ogled kitov stane okoli 160 € na osebo in je odvisen od sreče. Kitov nisva videla, a videla sva nekaj še bolj posebnega – veliko družino orkov! Resnično veličastno.

POT NAZAJ: Fjordi, ledeniki, slapovi in čudovite razgledne ceste

Po vseh doživetjih na severu se odločiva, da bo povratek bolj sproščen. Po tisočih kilometrih vožnje čez Norveško veva, da bo lažje, če si narediva več postankov in vse skupaj malce umiriva.

Trondheim, fjordi in epski most

Najprej si ogledava Trondheim, barvito obrečno mesto, znano po svojih lesenih hišah in sproščenem utripu. Tukaj tudi večerjava – nekaj urbanega sredi vse te narave res lepo sede.

Nato sledi vožnja čez sloviti Storseisundbrua most, del znane Atlantske ceste – arhitekturni čudež, ki se spektakularno vije nad morjem in velja za eno najlepših cestnih izkušenj na Norveškem. Vsaj tako je predstavljen, nama se zdi kar pretiran opis saj sva videla veliko lepših cest.

 

Birksdalsbre in ledenik, fjordi in razgledi

Obiščeva kraj Birksdalsbre, kjer se sprehodiva proti ledeniku – spet nekaj povsem drugačnega. Nato nadaljujeva vožnjo ob fjordih, uživava v razglednih cestah, kjer se za vsakim ovinkom odpira novo naravno čudo.

Norveška ima res izjemno infrastrukturo – ne le ceste, tudi počivališča, urejene točke za kampiranje, klopce, sanitarije, vse je premišljeno in estetsko umeščeno v prostor.

Slap Skjervsfossen in Vøringfossen – naravna moč vode

Zelo naju navdušijo tudi norveški slapovi, predvsem:

• Skjervsfossen, ob katerem stoji še eden izmed tistih arhitekturno dovršenih javnih WC-jev, ki so prava posebnost Norveške;
  
• in pa Vøringfossen, osupljiv slap, ki pada kar 182 metrov globoko v kanjon. Pogled s platforme je dih jemajoč.
  

Pot nadaljujeva čez planoto z razgledi na jezera, skale in ledenike, skoraj puščavsko pokrajino na višini – brez dreves, brez civilizacije. Sva čisto sama sredi narave.

Zadnjo noč pred mestom Oslo prespiva v kampu, kjer si vzameva popoldne zase, brez vožnje – samo počitek, kuhanje, razgledi in tišina.

OSLO – urbana pavza med fjordi

V Oslo prispeva s svežo energijo. Prvi dan si vzameva čas za dobro kosilo in obisk plezalnega centra, ki je zares impresiven – eden boljših, kar sva jih obiskala. Če ste ljubitelji plezanja, toplo priporočava.

Drugi dan nameniva ogledu mesta – sprehod čez center, obisk opere, nekaj nakupovanja in ponovno dobra hrana. Oslo ima svojo energijo – skandinavsko urejen, a z dušo.

POVRATEK ČEZ ŠVEDSKO IN DANSKO – cimetove rolce, Kopenhagen in plezanje

Na poti proti domu se odpraviva čez Švedsko, z glavnim ciljem – najti največje veganske cimetove rolce. Ustaviva se v Göteborgu, kjer jih imajo. In ja – ogromne so. Ena je velika kot pizza, debela pa za tri. Vredno obiska!

Sprehod čez mesto, še malo razvajanja z veganskim brunchom, nato pa pot nadaljujeva proti Malmöju, kjer se čez znameniti most Öresund pripeljeva v Kopenhagen (most stane okoli 60 €, a je vožnja čez morje nepozabna).

V Kopenhagnu si najdeva super vegansko restavracijo, se sprehodiva čez center in – kot se spodobi – še enkrat obiščeva plezalni center. 3 ure plezanja je idealen zaključek skandinavske avanture.

Ker se nama ni dalo nazaj voziti čez celotno Dansko, izbereva trajekt iz Gedserja v Rostock (Nemčija). S tem prihraniva precej vožnje. Od tam naprej sledi le še dolga pot domov.

KAJ NAJU JE PRESENETILO NA POTOVANJU PO NORVEŠKI?

Po 8000 kilometrih, več kot 15-ih urah trajektov, neštetih razgledih in stotinah fotografij sva domov prinesla ne le spomine, temveč tudi nekaj pomembnih ugotovitev, ki jih deliva naprej – za vse, ki načrtujete podobno roadtrip potovanje po Norveški ali Skandinaviji.

1. Sistem cestnin in trajektov – Autopass je zakon!

Norveška ima odlično urejen in avtomatiziran sistem plačevanja cestnin, tunelov in trajektov. Vse poteka prek sistema Autopass, kjer se enostavno registriraš prek spleta, vneseš registrsko številko avtomobila in TRR račun.

📌 Nasvet: Če se registriraš vsaj 1 mesec pred odhodom, ti lahko na dom pošljejo fizično kartico Autopass, ki ti prinaša 20 % popust na vse vožnje s trajekti. Midva tega nisva vedela – ti pa zdaj veš.

2. Voda, voda in še več vode

Norveška je dežela fjordov, rek, slapov, jezer – voda te spremlja skoraj povsod. Pokrajina je noro raznolika in povsod naravna. Vsakih 10 minut vožnje je kot nova razglednica.

3. Trajekti – redni, moderni, brez stresa

Trajekti so v Skandinaviji tako vsakdanji kot avtobusi. Nikoli nisva preverjala voznih redov – preprosto prideš v pristanišče in čakaš največ 20 minut. Vozila, infrastruktura, čistoča – vse je na najvišjem nivoju.

4. Divje kampiranje? Dovoljeno in urejeno!

Divje kampiranje na Norveškem je zakonsko dovoljeno, a z določenimi pravili: ne smeš biti preblizu hiš (150m) ali na zasebnem zemljišču. A Norveška ima tudi veliko urejenih postajališč za kampiranje – s klopcami, sanitarijami, celo pitno vodo. Midva sva spala marsikje – in skoraj povsod brezplačno ali za nizko ceno.

📌 Kampi pa so pogosto zelo ugodni – urejeni, čisti in lepi, tudi za samo 20 € na noč.

5. Kazni na cestah – ne izzivaj sreče

Na Norveškem je prometna zakonodaja stroga. Kamere so povsod, tudi sekcijski radarji (meri povprečno hitrost). Zato priporočava: vozi po omejitvah – ali pa se lepi na lokalnega voznika in vozi za njim.

6. Alkohol – drag kot žafran

Če bi rad zvečer spil pivo – ga pripelji s seboj. Alkohol je na Norveškem močno obdavčen in v trgovinah drago. Cene za pločevinko piva (v trgovini) hitro presežejo 4–5 €.

7. Vreme – vse v enem dnevu

Sonce, dež, veter, megla… in to vse v dveh urah. Na Norveškem imej vedno s seboj opremo za vse vremenske razmere. Včasih se zgodi, da doživiš štiri letne čase v enem dnevu.

8. Je 17 dni dovolj? Ne čisto

Čeprav sva naredila 8000 km v 17 dneh, bi bilo veliko lažje z vsaj 2–3 dodatnimi dnevi. Potovanje po Norveški ni samo dolga razdalja, ampak veliko regionalnih cest, trajektov in fotografskih postankov.

9. Morda bi šla naslednjič na sever kar z letalom

Če naju bo spet zamikalo proti Lofotom ali Andenesu, bova razmislila o kombinaciji letalo + najem avta. 20 ur vožnje po regionalnih cestah iz juga na sever Norveške je res podvig.

10. Lose – povsod opozorila, nikjer losa

Znaki za lose so povsod – midva pa nobene živali v živo nisva srečala. Mogoče naslednjič?

11. Javni WC-ji – čisti, estetski, arhitekturni presežki

99 % vseh javnih stranišč je bilo čistih, funkcionalnih in lepo umeščenih v okolje. Nekateri so res arhitekturne atrakcije sami zase. Kultura higiene in urejenosti je na visokem nivoju.

12. Vprašaj se: je to lepo tudi v živo ali samo iz drona?

Veliko skandinavskih destinacij izgleda spektakularno na Instagramu – a vprašanje je, kako zgleda v resnici, ko stojiš pred njo. Zna biti precej drugače. Midva sva se večkrat vprašala: »Je vredno ali to izgleda lepo le iz ptičje prspektive?«

Bi šla še enkrat? TAKOJ!

Norveška ni poceni in ni ravna – ampak je eno najbolj čarobnih krajev, kar jih lahko obiščeš. Če te zanimajo neokrnjena narava, fjordi, pohodništvo, kampiranje, severno sonce, potem je to popotovanje z avtom po Norveški natanko tisto, kar potrebuješ.

Bi šla še enkrat?
Brez pomisleka. Ampak z več časa, mogoče letalsko karto… in več piva v prtljažniku. 😄

 

 

ZEMLJEVID VSEH OBISKANIH KRAJEV